Mihaela Mravlak : IŠČEM BESEDE (odlomki iz pesniške zbirke)
BESEDA AVTORICE
Po desetih letih zatišja je pred bralci moja druga knjiga pesmi. Pesmi, ki so odraz moje duše, odsev mojih razmišljanj in občutenj zadnjega desetletja.
Po vsebini in nastanku se obe knjigi razlikujeta. Medtem, ko so pesmi v prvi knjigi nastajale bolj v samoti, skorajda slučajno in bolj naskrivaj, so te iz druge knjige že prej živele med ljudmi. Z njimi sem sodelovala na različnih literarnih delavnicah, predvsem na tistih za seniorske pisce, nastopala na literarnih srečanjih, na odprtem branju poezije, tekmovanjih za viteze pesništva. Brala sem jih na literarnih maratonih, na vsakoletnih srečanjih na splavu na reki Dravi.
Z njimi sem se udeležila različnih razpisov. Pri Mladiki v Trstu sem dobili enkrat prvo in enkrat drugo nagrado. Nagrajena sem bila tudi pri razpisu mesečnika Ognjišče in Mohorjeve družbe.
Pesmi so bile objavljene v literarnih zbornikih LIKUS-a, LIPI v Domžalah in v zbornikih literarne skupine Utrip Zgornje Drave.
Oglašala sem se tudi v raznih revijah in časopisih (Vzajemnost, Kmečki glas, Mentor…) in še kje. Zelo sem vesela, ker so se moje pesmi sedaj srečale v eni knjigi.
Zahvaljujem se vsem, ki so mi pri njeni izdaji pomagali. Vsem, ki jih boste prebirali, pa želim, da bi se vas vsaj bežno dotaknile.
IŠČEM BESEDE
Najdem jih.
V gozdu.
V travi.
V prosojnih meglicah.
Na zvezdnatem nebu.
Preproste, vsakdanje besede.
Iz njih
kot iz poletnih rož
spletam ob toplih
večerih
preproste, vsakdanje pesmice.
Za preproste male ljudi.
Za preprosto malo življenje.
To je vse.
DRAVI
Tečeš tiho.
Počasi.
Široko.
Živimo ob
tvojih bregovih.
Ob tvojih mostovih.
Žalostni.
Veseli.
Včasih tiho
vdani.
Radi bi
ujeli sanje.
Pa odtekajo
s tabo v neznano.
Nekoč bomo odšli.
Ti pa boš ostala.
(In morda spomin).
Tečeš skrivnostno.
Ne vidimo tvojih globin.
TI NOČEŠ BITI PRINC MOJIH SANJ
/Po motivih ljudskih pesmi/
Ti nočeš biti
princ mojih sanj,
čeprav bi te posadila
na belega konja
in ti
v zlati
kupi ponudila rujno rdeče vince.
Ti nočeš biti
princ mojih sanj,
čeprav bi ti
zbrisala sivino z las,
in z obraza gube,
ki jih je zarisal čas.
Ti nočeš biti
princ mojih sanj.
Zato ni belega
konja,
ne zlate kupe,
ne rujnega vinca,
ne princese
iz neke
srečne
daljne dežele.
Le na pragu svoje stare hiše
stoji osamljena
ženska
in brez sanj
strmi v nek
čisto navaden dan.
Ti nočeš biti
princ mojih sanj.
PREPOZNO
Srečala sva se
v nekem maju.
Gube na obrazu.
Sivina v laseh
Brazgotine v srcu.
Prepozno.
Za nabiranje rož.
Za svetal nasmeh.
Za skupni tek
po pomladni travi.
Nekje v meni skrita solza.
Težka kot kamen.
Siva kot žalost.
Srečala sva se
v nekem maju.
Prepozno
za happy end.
Srečala sva se.
Samo srečala.
PESEM O BARVAH
Vzeti nekaj zlate barve soncu
in modre nebu
in bele oblakom
in rjave zemlji
in zelene mladim listom.
Ukrasti
pesem
pticam.
Shraniti prgišče nasmehov
in prijaznih pogledov
in sončnih zahodov.
In valovanje morja
ob neznani obali.
In njivo polno zrelega žita.
In vroč poletni dan.
Za dni,
ko bo deževalo.
Ko bom sama in žalostna.
Ko te ne bo ob meni.
Ko ne bo nikogar ob meni.
Vzeti nekaj rumene barve soncu.
In rdeče maku.
Za jutri.
Ko bo deževalo.
POBIRAM OKRUŠKE
Razbile so se.
Se na koščke razletele.
Moje sanje.
Iščem.
Drobce sreče.
Rožne listke.
Zvezdne utrinke.
Klečim.
In pobiram.
Okruške.
Črepinje.
Da bi jih
zlepila.
Da bi jih
zopet sestavila.
Iz prstov ranjenih
na prašna tla
kri kaplja.
Avtorica je svojo drugo pesniško zbirko razdelila v šest sklopov : ISKANJA, DOMAČI KRAJ, MED NAMA, V PREDDVERJU SREČE, ČAS IN USODA, TAKA KOT SEM. Vsaka izmed priloženih pesmi spada v enega izmed sklopov. Dodane slike najdemo tudi v sami pesniški zbirki.
Slike s prireditve ob izidu pesniške zbirke Iščem besede in nekaj besed o Mihaeli Mravljak: