┼Żupnija Vuhred

 

 

Zgodovina cerkve svetega Lovrenca v Vuhredu

─îeprav je ┼żupnija sorazmerno mlada, pa na ┼żalost o njej ni veliko podatkov. ┼Żupnijska kronika je bila namre─Ź (najverjetneje v ─Źasu II. svetovne vojne) izgubljena. Nekaj podatkov pa vseeno imamo.

─îeprav je Vuhred ┼że v 15. stoletju omenjen kot vas, pa vse do 17. stoletja ni imel svoje cerkve. Ljudje so iz Vuhreda hodili k ma┼íi v bli┼żnji Marenberg (Radlje) ali v bolj oddaljeno Vuzenico. V Vuhredu so se zaobljubili za gradnjo svojo cerkve ┼íele za ─Źasa kuge leta 1668. Dozidali so jo komaj leta 1701. Postopoma so jo ┼íe dograjevali in skromno opremljali vse do leta 1819.

Vuhred je bila najprej podru┼żnica vuzeni┼íke ┼żupnije. Leta 1788 je bil v Vuhred nastavljen prvi stalni duhovnik (imenoval se je kurat, kar bi pomenilo oskrbnik). Samostojna ┼żupnija je postala ┼íele leta 1891, ─Źeprav je bilo ┼żupni┼í─Źe zgrajeno ┼że sto let prej.

Ker je bila ┼żupnija ali kuracija revna, so se duhovniki pogosto menjavali. Prvi kurat je moral stanovati v nekem mlinu, cerkev pa so postopoma opremili z opremo iz opu┼í─Źene samostanske cerkve v Marenbergu. Zvon za cerkev so dobili v dar iz opu┼í─Źene cerkve avgu┼ítincev na Muti.

┼Żupnik Anton Kocuvan je pri┼íel v Vuhred 4. avgusta leta 1882. Leta 1884 so podrli staro cerkvico, ki je stala na prostoru pred vhodom v ┼żupni┼í─Źe. Zgradili so sedanjo cerkev v neogotskem slogu. Za novo cerkev je veleposestnik F. Pahernik daroval 24.000 goldinarjev. Prav on pa je bil tudi glavni organizator gradnje cerkve. Farani so pomagali z delom in s prevozi materiala.

Glavni zidarski mojster pri gradnji je bil Giacom Macuglio iz Italije. Nova lepa cerkev pri─Źa o naglem napredku prvotno skromne vasice, ki dolgo ni zmogla lastne cerkve.

Novo cerkev je posvetil mariborski ┼íkof dr. Maksimiljan Stepi┼ínik 7. septembra 1884. 21. julija 1889 je v cerkvi pel novo ma┼ío doma─Źin Alojz Urban, ki je bil misijonar v Egiptu in je umrl v Heluanu leta 1893. Cerkev sta dala poslikati Janez in Marija Pahernik leta 1892.

Poslikavo je naredil Marco Brollo (s sinovi) iz Padove v Italiji.

Kri┼żev pot je iz leta 1885.

Cerkev je neogotska kri┼żno rebrasto obokana. Prevladuje ornamentika. Osnovna barva je rumena, rebra so poudarjena temno ro┼żnato s cvetli─Źnimi vzorci. Strop je poslikan ornamentalno v svetlo rjavi in zeleni barvi. Rebra so poudarjena z vzorci v modri barvi.

V glavnem oltarju je kip svetega Lovrenca med apostoloma Petrom in Pavlom.

Stranska oltarja sta posve─Źena Mariji in svetemu Jo┼żefu.

Ob levi strani (pod zvonikom) je stranska kapela svetega Kri┼ża.

Na slavolo─Źni steni pred prezbiterijem je podoba sv. Trojice nad nebe┼íkim zborom.

Na stenah v prezbiteriju so prizori iz ┼żivljenja cerkvenega zavetnika sv. Lovrenca. Na levi steni je tudi podoba sv. Cirila, na desni pa sv. Metoda.

Cerkev je bila namre─Ź kon─Źana ob 1000 ÔÇô letnici smrti sv. Metoda.

Na koru sta naslikana zavetnika cerkvene glasbe: sveta Cecilija ob orglah in kralj David ob harfi.

Okna ju┼żne stene v ladji in vzhodna okna v prezbiteriju so bila prvotno zavarovana z zavesami, ki jih je poslikal Brollo.

Nad vhodom v cerkev je napis:
Veni viator! Ecce tabernakulum Dei!
(Pridi popotnik! Glej hi┼ío ┼żivega Boga!)

┼Żupnijo je globoko zaznamoval gospod ┼żupnik ┼átefan ┼Żemli─Ź.
V Vuhred je pri┼íel za ┼żupnika leta 1945 in ostal do smrti, 4. oktobra 2004.

vuhred.net © 2008 - 2014 O strani - O avtorju