Na kratko o Vuhredu
Krajevna skupnost Vuhred, ki pokriva tudi naselje Spodnja Orlica, spada v občino Radlje ob Dravi. Ozemlje KS Vuhred obsega del Dravske doline in del Pohorja. Strnjeno naselje leži ob nekoliko razširjeni Dravski dolini in ob ustju potoka Vuhreščica. Vas Vuhred in naselje Spodnja Orlica v celoti ležita na višini nad 200 metri nadmorske višine. Krajevna skupnost Vuhred šteje danes nekaj manj kot 1000 prebivalcev. Kraj na desnem bregu Drave, ob izlivu žuboreče Vuhreščice obdajajo na južni pohorski strani trije z gozdom porasli hribi: Barnikov, Kolmanov in Polnarjev. Če se povzpneš le na enega izmed njih, boš ostrmel nad pestro sliko pokrajine pred seboj, ki sega proti severu preko vijugaste struge reke Drave, čez Radeljsko polje do mesta Radlje in na slikovito pokrajino obmejnega pogorja na Kozjaku. Bolj proti severozahodu vidiš Zgornjo Vižingo, Muto in Primož nad Muto. Proti severovzhodu pa te pogled popelje preko Spodnje Vižinge, Vasi Remšnik in Kozjega Vrha vse do Remšnika.
Vuhred v preteklosti
Samo ime kraja se skozi zgodovino različno izgovarja in piše. V pisnih dokumenti najdemo naslednje zapise imena: Ohred, Ohrad, Vograd, Wacher, Wucher, Wuchern, Voher in danes Vuhred. Eni menijo, da je ime nastalo iz besede »vigred«, kar pomeni spomlad (pomlad po koroško). Drugi spet menijo, da je ime nastalo iz besede »ogre(a)d«, kar bi naj pomenilo vrt (okrog hiše). Tretji se navdušujejo in so prepričani, da je ime nastalo iz besede »vograd«, kar bi naj pomenilo ogrado. Z ogradami pa bi naj bile nekoč obdane hiše v Vuhredu. Zopet četrti trdijo, da je nastalo ime iz besede »voherje«, ta beseda pa bi naj nekoč pomenila Pohorje. Kdo bi vedel, katera izpeljanka imena bi najbolj ustrezala današnjemu imenu. Dejstvo pa je, da se ime pojavi že na začetku novega veka. Prvi pisni dokumenti, ki omenjajo Vuhred in so bili do sedaj najdeni ter raziskani, so datirani z datumom 9. junij 1407. Že naslednje leto 18. marca 1408 pa je Vuhred že omenjen kot vas.
Prebivalci so v davni preteklosti bili le kmetje, tlačani, podložni graščakom. Kmetije so bile redke, ni bilo mostu čez Dravo in ne železnice. V kmetijah so bile črne kuhinje, ki so jim pravili “dimnice”. Svetili so s treskami, oprema stanovanj je bila preprosta, ležišča iz slame, sena itd. tla so bila iz zbite zemlje, brez poda, grobo izdelane mize, odprta ognjišča brez dimnikov. Obleka je bila iz domače volne in lanu, obuti so bili v cokle poleti in v coklšuhe pozimi
Zbral in uredil Karel Kotnik
