Datum 26. junij 1991, je dan, ko je tudi Vuhred začel pisati nov nepopisan list – zgodovino samostojne države Slovenije. Tudi v Vuhredu smo ta dan, kot drugje po Sloveniji, ob mladi posajeni lipi z veseljem in radostjo razvili novo Slovensko zastavo. Lipo sta priskrbela Stanko Gros in Stanko Meršnik. Med korenine smo v steklenico shranili pismo poznejšim rodovom. Posadil jo je Martin Krajnc, blagoslovil gospod župnik Štefan Žemlič. Uresničilo se je to, kar je Simon Jenko že pred sto leti napisal v pesmi Lipa:
“… da ne bo spala, da v prihodnji pomladi novi, novi cvet bo gnala…”
To pomlad smo pričakali z radostjo, veseljem, srečni, a vendar z nekakšnimi čudnimi občutki pred prihodnostjo, kot je v knjigo zapisal gospod Žemlič: “Včasih je težko izraziti občutke, ki človeka navdajajo. Danes je tak dan, ko me navdaja veselje, sreča in ponos ob tem dogodku, deloma pa tudi strah pred bodočnostjo. Vendar je zaupanje večje, kot je strah. Naj živi lepa in svobodna domovina! Naj živi, raste in cveti!”
Praznovanje je trajalo do zgodnjih jutranjih ur. Strah “pred bodočnostjo” je postal kruta resnica že naslednji dan. Začela se je vojna, ki se je kmalu končala, še daleč ne tako tragično, kot pri naših južnih sosedih.
Živimo v svobodni, demokratični državi Sloveniji. To je čas popravljanja krivic iz preteklosti in upanja v lepšo prihodnost.
Danes sta kraja Sv. Anton na Pohorju in Vuhred samostojni krajevni skupnosti v občini Radlje ob Dravi.Vuhred je drugi največji kraj v občini Radlje ob Dravi in leži ob vznožju mogočnega zelenega Pohorja, na desnem bregu reke Drave, od Radelj pa je oddaljen 2 kilometra. Skozi Vuhred je speljana železniška proga, ki nas povezuje s sosednjo Avstrijo in Mariborom. Prav tako vodi skozi kraj evropska peš pot E6, ki se prične daleč na severu v skandinaviji, iz Avstrije pride v Radlje ob Dravi in preko radeljskega polja pride v Vuhred, mimo Kovačeve kmetije in čez njen pašnik pelje na Sveti Anton na Pohorju. Od tam se usmeri proti Partizanki in nato v Mislinjsko dolino. Pot se konča ob Jadranskem morju, dolga pa je preko 5.000 km.
V Vuhredu je nekaj zelo dobrih gostinskih obratov. Poleg gasilskega društva je zelo aktivno tudi Turistično društvo Vuhred in Športno društvo Vuhred. Gasilci beležijo dobre tekmovalne rezultate tako v slovenskem kot tudi v evropskem merilu. Turistično društvo Vuhred se je odlikovalo po organizaciji odmevnega pustnega karnevala, ki ga pa v zadnjih letih zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne organizirajo več. V kraju se vsako leto dogaja pevska prireditev Družina poje. Vedno pa se društvo spomni še kakšnega domačega običaja in ga s primerno organizacijo obudi in počasti.
Tudi športno društvo ima veliko dobrih uspehov in rezultatov, če prav se tudi v tem društvu dogajajo vzponi in padci. V zadnjih letih je društvo veliko energije vložilo v ohranitev smučarske vlečnice, tako je sedaj v fazi zaključnih del ob možnosti zasneževanja smučišča in izdelavi razsvetljave smučišča. Uspeli so pridobiti tudi snežni teptalec. Do dobra so uredili igrišče, uredili razsvetljavo igrišča in postavili shrambo za orodje in športne rekvizite. Aktivno pa so sodelovali tudi pri obnovi in preureditvi večnamenske dvorane v Zadružnem domu.
Izpod peresa Majde Sušek je leta 1996 nastala knjiga »Trije rodovi o Vuhredu in okolici«. Avtorica pa že nekaj let zbira in pripravlja zbirko starih igrač, s katerimi so se igrali otroci nekoč, ko igrač še ni bilo mogoče kupiti.
V letu 2005 je izpod peresa Maksa Sušek iz Radelj ob Dravi nastala Biografija rodbine Pahernik z naslovom »Pahernikovi gozdovi«. Čeprav je knjiga namenjena rodbini Pahernik in njihovim gozdovom, pa je avtor v njej precej nadrobno opisal tudi nekatere ljudi in njihova dela v Vuhredu od 15. stoletja in vse do praga 21. stoletja.
Krajevna skupnost Vuhred, ki pokriva tudi naselje Spodnja Orlica, spada v občino Radlje ob Dravi. Ozemlje KS Vuhred obsega del Dravske doline in del Pohorja. Strnjeno naselje leži ob nekoliko razširjeni Dravski dolini in ob ustju potoka Vuhreščica. Vas Vuhred in naselje Spodnja Orlica v celoti ležita na višini nad 200 metri nadmorske višine. Krajevna skupnost Vuhred šteje danes nekaj manj kot 1000 prebivalcev.
Kraj na desnem bregu Drave, ob izlivu žuboreče Vuhreščice obdajajo na južni pohorski strani trije z gozdom porasli hribi: Barnikov, Kolmanov in Polnarjev. Če se povzpneš le na enega izmed njih, boš ostrmel nad pestro sliko pokrajine pred seboj, ki sega proti severu preko vijugaste struge reke Drave, čez Radeljsko polje do mesta Radlje in na slikovito pokrajino obmejnega pogorja na Kozjaku. Bolj proti severozahodu vidiš Zgornjo Vižingo, Muto in Primož nad Muto. Proti severovzhodu pa te pogled popelje preko Spodnje Vižinge, Vasi Remšnik in Kozjega Vrha vse do Remšnika.
Občina Radlje ob Dravi je bila ustanovljena 6.11.1994, z objavo v Ur.listu 60/94 in 69/94, zajema površino 93,9 km2, pokriva 14 katastrskih občin, 14 naselij, 56 prostorskih okolišev, 21 statističnih okolišev in 1496 stanovanjskih hiš. Na dan 31.12.2004 je občina štela 6275 prebivalcev, 3120 je bilo moškega in 3155 ženskega spola.
Zadnja leta je razvoj obšel naši vasici. Težko bo nadoknaditi zamujeno, vendar s skupnimi močmi smo že v preteklosti veliko naredili. S sodelovanjem vseh krajanov pa bo življenje v naši vasi še naprej prijetno in vsakomur prijazno.