Zgodovina cerkve svetega Lovrenca v Vuhredu
Čeprav je župnija sorazmerno mlada, pa na žalost o njej ni veliko podatkov. Župnijska kronika je bila namreč (najverjetneje v času II. svetovne vojne) izgubljena. Nekaj podatkov pa vseeno imamo.
Čeprav je Vuhred že v 15. stoletju omenjen kot vas, pa vse do 17. stoletja ni imel svoje cerkve. Ljudje so iz Vuhreda hodili k maši v bližnji Marenberg (Radlje) ali v bolj oddaljeno Vuzenico. V Vuhredu so se zaobljubili za gradnjo svojo cerkve šele za časa kuge leta 1668. Dozidali so jo komaj leta 1701. Postopoma so jo še dograjevali in skromno opremljali vse do leta 1819.
Vuhred je bila najprej podružnica vuzeniške župnije. Leta 1788 je bil v Vuhred nastavljen prvi stalni duhovnik (imenoval se je kurat, kar bi pomenilo oskrbnik). Samostojna župnija je postala šele leta 1891, čeprav je bilo župnišče zgrajeno že sto let prej.
Ker je bila župnija ali kuracija revna, so se duhovniki pogosto menjavali. Prvi kurat je moral stanovati v nekem mlinu, cerkev pa so postopoma opremili z opremo iz opuščene samostanske cerkve v Marenbergu. Zvon za cerkev so dobili v dar iz opuščene cerkve avguštincev na Muti.
Župnik Anton Kocuvan je prišel v Vuhred 4. avgusta leta 1882. Leta 1884 so podrli staro cerkvico, ki je stala na prostoru pred vhodom v župnišče. Zgradili so sedanjo cerkev v neogotskem slogu. Za novo cerkev je veleposestnik F. Pahernik daroval 24.000 goldinarjev. Prav on pa je bil tudi glavni organizator gradnje cerkve. Farani so pomagali z delom in s prevozi materiala.
Glavni zidarski mojster pri gradnji je bil Giacom Macuglio iz Italije. Nova lepa cerkev priča o naglem napredku prvotno skromne vasice, ki dolgo ni zmogla lastne cerkve.
Novo cerkev je posvetil mariborski škof dr. Maksimiljan Stepišnik 7. septembra 1884. 21. julija 1889 je v cerkvi pel novo mašo domačin Alojz Urban, ki je bil misijonar v Egiptu in je umrl v Heluanu leta 1893. Cerkev sta dala poslikati Janez in Marija Pahernik leta 1892.
Poslikavo je naredil Marco Brollo (s sinovi) iz Padove v Italiji.
Križev pot je iz leta 1885.
Cerkev je neogotska križno rebrasto obokana. Prevladuje ornamentika. Osnovna barva je rumena, rebra so poudarjena temno rožnato s cvetličnimi vzorci. Strop je poslikan ornamentalno v svetlo rjavi in zeleni barvi. Rebra so poudarjena z vzorci v modri barvi.
V glavnem oltarju je kip svetega Lovrenca med apostoloma Petrom in Pavlom.
Stranska oltarja sta posvečena Mariji in svetemu Jožefu.
Ob levi strani (pod zvonikom) je stranska kapela svetega Križa.
Na slavoločni steni pred prezbiterijem je podoba sv. Trojice nad nebeškim zborom.
Na stenah v prezbiteriju so prizori iz življenja cerkvenega zavetnika sv. Lovrenca. Na levi steni je tudi podoba sv. Cirila, na desni pa sv. Metoda.
Cerkev je bila namreč končana ob 1000 – letnici smrti sv. Metoda.
Na koru sta naslikana zavetnika cerkvene glasbe: sveta Cecilija ob orglah in kralj David ob harfi.
Okna južne stene v ladji in vzhodna okna v prezbiteriju so bila prvotno zavarovana z zavesami, ki jih je poslikal Brollo.
Nad vhodom v cerkev je napis:
Veni viator! Ecce tabernakulum Dei!
(Pridi popotnik! Glej hišo živega Boga!)
Župnijo je globoko zaznamoval gospod župnik Štefan Žemlič.
V Vuhred je prišel za župnika leta 1945 in ostal do smrti, 4. oktobra 2004.